Na asfaltu za približno 10 °C bolj vroče kot v šolskem parku: prve meritve na območju ljubljanskih osnovnih šol

Kako zelo se občutek vročine razlikuje na asfaltnem igrišču in nekaj deset metrov stran, v senci dreves? Na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani smo 5. in 6. avgusta 2026 v okviru projekta Zeleni utrip mladih prvič izmerili toplotno obremenitev ljudi na zunanjih površinah v okolici izbranih ljubljanskih osnovnih šol.

Merili smo pri OŠ Majde Vrhovnik v središču mesta in pri OŠ Zalog na vzhodnem obrobju, od 8. do 22. ure. Merilna mesta smo izbrali tako, da bi lahko primerjali vpliv različnih površin ter prisotnosti oziroma odsotnosti zelene infrastrukture (dreves, travnatih in drugih prepustnih površin) v času vročih dni, kot temperatura zraka doseže vsaj 30 °C.

Razlike so bile večje, kot smo pričakovali. Na naravnih površinah v senci dreves je bila toplotna obremenitev, izražena z indeksom UTCI, približno 10 °C nižja kot na asfaltu pod neposrednim Sončevim sevanjem. Kljub neuradnim rezultatom je razlika tolikšna, da je sporočilo jasno: drevesa in prepustne površine v mestu torej niso zgolj okras, temveč so eden najučinkovitejših načinov blaženja vročinskih ekstremov in prilagajanja na podnebne spremembe.

Meritve bomo v nadaljevanju projekta razširili še na druge lokacije. K sodelovanju vabimo osnovne šole, ki jih tovrstne teme zanimajo. Pišite nam prek projektne spletne strani ali na elektronski naslov tim.gregorcic@ff.uni-lj.si.

Slika 1: Neuradni rezultati meritev toplotne obremenitve ljudi. Izražena je z indeksom UTCI (univerzalni toplotni klimatski indeks), ki opisuje »občuteno« temperaturo. Ta se v zunanjem okolju skoraj vedno razlikuje od izmerjene temperature zraka.

Slika 2: Merilno mesto na asfaltnem igrišču, izpostavljeno neposrednemu Sončevemu sevanju.

Slika 3: Merilno mesto v šolskem parku, kjer prst zadržuje vodo, krošnje dreves pa senčijo površino. Oba dejavnika (poleg drugih) zmanjšujeta toplotno obremenitev ljudi.

Ostale novice