- 2 min branja
Mladi na terenu: kako vročino doživljamo v mestu?
V okviru projekta smo v maju izvedli različne aktivnosti, s katerimi smo mladim približali razumevanje vpliva podnebnih sprememb na vsakdanje življenje v mestu.
Strokovni sodelavci našega projektnega partnerja, Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, so v začetku maja skupaj študenti za učence Osnovne šole Majde Vrhovnik pripravili predstavitev, na kateri so učenci spoznali osnovne pojme, kot so mestni toplotni otok, vročinski stres ter pomen zelenih površin v urbanem prostoru.
Od učilnice do terena: učenje skozi prakso
Teoretična podlaga pa je hitro dobila tudi svojo praktično nadgradnjo, saj so se učenci pod vodstvom študentov in raziskovalcev v toplejših majskih dneh podali na teren, kjer so pridobljeno znanje prenesli v prakso. V okolici šole so vsi razredi predmetne stopnje ob podpori vodstva šole in učiteljev izvajali meritve in opazovanja, s katerimi so raziskovali, kako se vročina zadržuje v različnih delih mestnega prostora in kako vpliva na naše počutje.
Mladi so skozi projektne aktivnostmi pridobili možnost aktivnega sodelovanja pri terenskem raziskovanju. Po uvodnem izobraževalnem delu so sami merili, primerjali in opazovali okolje. S pomočjo enostavnih merilnih naprav in tudi nekoliko bolj inovativnih pristopov, kot je uporaba toplotne kamere, so prepoznavali razlike med asfaltom, travo in senčnimi površinami ter razmišljali o tem, kako prostor vpliva na občutek toplote.
Tokratna izvedba je bila še posebej zanimiva tudi zato, ker so se dejavnostim pridružili učenci dveh tujih osnovnih šol. Tako je projekt dobil mednarodno razsežnost, izmenjava izkušenj pa je pokazala, da so izzivi vročinskega stresa skupni številnim mestom. Skupno raziskovanje je prispevalo k boljšemu razumevanju problematike in spodbudilo razmišljanje o možnih rešitvah.
Skupaj do bolj zelenih in prijetnih šolskih okolišev
Razumevanje vročinskega stresa je danes vse pomembnejše, saj podnebne spremembe prinašajo pogostejše in intenzivnejše vročinske valove. Mladi sodijo med ranljive skupine, še posebej zato, ker veliko časa preživijo na prostem, prav šolska dvorišča, igrišča in druge odprte površine pa pogosto nimajo dovolj zelenja in sence. Zato je pomembno, da prepoznajo, kako urbano okolje vpliva na temperaturo in kako lahko z ustreznim načrtovanjem prostor naredimo bolj prijeten in varen.
Opisane aktivnosti so del projektnega sklopa, ki zajema analizo različnih prostorskih podatkov, kot so temperatura površja, intenzivnost mestnega toplotnega otoka in gostota prebivalstva. Na podlagi tega so raziskovalci prepoznali šolske okoliše, v katerih je vročinski stres najbolj izrazit, in na teh območjih izvajajo meritve ter spremljajo počutje ljudi. Pomemben del projektnega sklopa je tudi razvoj spletne aplikacije, prek katere bodo lahko mladi podajali predloge za ozelenitev in izboljšanje prostora.
Projekt Zeleni utrip mladih tako ne prinaša le znanja, temveč mladim daje tudi glas. S sodelovanjem pri raziskovanju in oblikovanju idej postajajo aktivni soustvarjalci prostora, v katerem živijo. Njihovi predlogi za bolj zelene, prijetne in odporne šolske okolice bodo pomemben prispevek k iskanju rešitev za prihodnost mest, ki se soočajo z vedno večjimi okoljskimi izzivi.
Ostale novice
Zeleni utrip mladih: Projekt, ki mladim daje moč za spremembe
Mesta se spreminjajo. Poletja postajajo vse bolj vroča, beton in asfalt zadržujeta toploto, hrup postaja stalnica urbanega prostora, zelenih površin
Naša moč, naš planet – Zeleni utrip mladih za mesta prihodnosti
V sodelovanju z Inštitutom za zdravje in okolje smo ob letošnjem dnevu Zemlje pripravili sporočilo za javnost in kampanjo na
